Pomorjansko vojvodstvo
Pomorjansko vojvodstvo | |
|---|---|
 | |
 Zastava  Grb | |
.svg) Lega na Poljskem | |
| Koordinati: 54°12′N 18°01′E / 54.200°N 18.017°E | |
| Država |  Poljska |
| glavno mesto | Gdansk |
| Okrožja | 20, vključno s štirimi mestnimi okrožji |
| Upravljanje | |
| • Telo | Izvršni odbor |
| • vojvoda | Beata Rutkiewicz |
| • maršal | Mieczysław Struk |
| Površina | |
| • Skupaj | 18.293 km2 |
| Prebivalstvo (2019) | |
| • Skupaj | 2.337.769 |
| • Gostota | 130 preb./km2 |
| • Urbano | 1.486.267 |
| • podeželje | 851.502 |
| GDP | |
| • Skupaj | €44.869 mrd (2023) |
| • Per capita | €19,500 (2023) |
| Koda ISO 3166 | PL-22 |
| HDI (2022) | 0,896[2] zelo visok · 2. |
| Spletna stran | pomorskie.eu |
Pomorjansko vojvodstvo (poljsko województwo pomorskie [vɔjɛˈvut͡stfɔ pɔˈmɔrskʲɛ] ; kašubsko Pòmòrsczé wòjewództwò [pvɛˈmvɛrst͡ʃi vɛjɛˈvut͡stfɔ]) je vojvodstvo oziroma pokrajina v severozahodni Poljski. Glavno mesto vojvodstva je Gdansk.
Vojvodstvo je bilo ustanovljeno 1. januarja 1999 iz nekdanjih vojvodstev Gdańsk, Elbląg in Słupsk v skladu s poljskimi reformami lokalne samouprave, sprejetimi leta 1997. Na zahodu meji na Zahodnopomorjansko vojvodstvo, na jugu na Velikopoljsko in Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo, na vzhodu na Varminsko-mazursko vojvodstvo in na severu na Baltsko morje. Prav tako ima kratko kopensko mejo z Rusijo (Kaliningrajska oblast) na Vislanski kosi. Večina vojvodstva je v zgodovinski regiji Pomorjansko, ozemlja na vzhodnem bregu Visle pa so del Powiśle. Pomorjanski del regije obsega večino Pomerelije (najbolj vzhodnega dela Pomorjanske) s podregijama Kašubska in Kociewie, medtem ko je zahodni del, okoli Słupska, del Daljne Pomeranije.
Pokrajina ima bogato kulturno dediščino. Mestno območje Trojmestja, ki ga sestavljajo Gdansk, Gdynia in Sopot, je eno glavnih kulturnih, trgovskih in izobraževalnih središč Poljske. Gdańsk in Gdynia sta dve od glavnih poljskih morskih pristanišč, prvo je v srednjem veku zgradil Mješko I., slednje pa v medvojnem obdobju. Med najbolj prepoznavnimi znamenitostmi regije so zgodovinsko mestno jedro Gdańska, polno gotskih, renesančnih in baročnih mojstrovin, Muzej državne himne v Będominu, ki je v rojstni hiši Józefa Wybickega, pesnika in politika, avtorja poljske državne himne, največje srednjeveške cerkve na Poljskem (cerkev sv. Marije, Gdańsk in stolnica Marijinega vnebovzetja v Pelplinu) in grad Malbork. Vojvodstvo vključuje tudi ozek polotok Hel in poljsko polovico Vislanske kose. Med drugimi turističnimi destinacijami so Wejherowo, Sopot, Jurata, Łeba, Władysławowo, Puck, Krynica Morska, Ustka, Jastarnia, Kuźnica, Bytów ter številna ribiška pristanišča, svetilniki in marine.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Pomorjansko vojvodstvo obsega obalno območje ob Baltskem morju in Gdanskem zalivu (Zatoka Gdańska), ki se na koncu izliva v Vislansko koso (Mierzeja Wiślana), ki ločuje Gdanski zaliv od Vislanske lagune (Zalew Wiślany).
Ta obalna območja mejijo ozke nižine, ki so v severozahodnem delu vojvodstva skupno znane kot Koszalińska obalna regija. Znotraj te regije leži Slovinski narodni park, za katerega so značilne visoke premične sipine in široke peščene plaže.[3]
Severovzhodno obalno predgorje je znano kot Gdanska kotlina (Pobrzeże Gdańskie). Tu je delta rek Visle in Nogat, kjer nekatera območja ležijo pod morsko gladino.
Znotraj Tromestja leži Kašubska obala (Pobrzeże Kaszubskie), ki jo za razliko od drugih dveh obalnih območij zaznamujejo strme pečine. V notranjosti sledi Kašubsko jezersko okrožje (Pojezierze Kaszubskie). Tukaj pokrajino zaznamujejo ledeniške grape in morene iz ledene dobe. V Kašubiji je Wieżyca (329 metrov), najvišja gora v Pomorjanskem in na celotnem severu Poljske. Na splošno je za Pomorjansko vojvodstvo značilno nešteto jezer.[4]
Na jugu Pomorjanskega vojvodstva je Tucholajski gozd (Bory Tucholskie) eno največjih sosednjih gozdnih območij na Poljskem.
Upravna delitev
[uredi | uredi kodo]Pomorjansko vojvodstvo je razdeljeno na 20 okrožij (powiats): 4 mestna okrožja in 16 poderželskih okrožij. Ta so nadalje razdeljena na 123 gmin (občin).
Večja mesta =
[uredi | uredi kodo]Mesta (ki jih upravlja župan mesta ali prezydent miasta) s številom prebivalcev 2019:
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo].jpg)
.jpg)
Na dan 31. decembra 2019 je bilo v Pomorjanskem vojvodstvu registriranih 2.343.928 prebivalcev, od tega 1.141.225 moških (48,69 %) in 1.202.703 žensk (51,31 %). Skoraj 64 odstotkov prebivalcev je takrat živelo v mestih, od tega precejšen del na območju Velikega Gdanska oziroma v tako imenovanem Tromestju.[5]
Najgosteje poseljeno območje je območje Velikega Gdanska, ki obsega Tromestje in okrožja Wejherowo (171 prebivalcev na km²), Tczew (165 prebivalcev na km²) in Gdańsk (152 prebivalcev na km²). Najmanjša gostota prebivalstva, z manj kot 40 prebivalci na km², je v okrožjih Bytów in Człuchów na jugozahodu vojvodstva.
Poljščina se v vojvodstvu pretežno govori v različnih narečjih. Na jugu in ob reki Visli je razširjeno velikopoljsko narečje (dialekt wielkopolski). Na zahodu je naselitev Poljakov iz različnih delov države od leta 1945 privedla do razvoja tako imenovanih novih mešanih narečij (dialekty mieszane). V središču vojvodstva je kašubščina tradicionalni manjšinski jezik. Ta zahodnoslovanski jezik, ki je tesno soroden poljščini, je priznan kot uradni jezik v štirih občinah.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]
Bruto domači proizvod (BDP) pokrajine je leta 2018 znašal 29,2 milijarde evrov, kar je predstavljalo 5,9 % poljske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je v istem letu znašal 20.800 evrov oziroma 69 % povprečja EU-27. BDP na zaposlenega je znašal 74 % povprečja EU.[6]
Z vrednostjo 0,892 se Pomorjansko uvršča na tretje mesto med 16 poljskimi vojvodstvi po indeksu človekovega razvoja.
Turizem igra pomembno vlogo tako v mestih, kot je Gdansk, kot tudi ob obali v obmorskih letoviščih, kot so Sopot, Ustka, Łeba, ter na polotoku Hel in Kašubskih jezerih.
Zavarovana območja
[uredi | uredi kodo]
Zavarovana območja v Pomorjanskem vojvodstvu vključujejo dva narodna parka in devet krajinskih parkov. Ta so:
- Sloviński narodni park (biosferni rezervat, ki ga je UNESCO uvrstil na seznam)
- Narodni park gozd Tuchola (del biosfernega rezervata, ki ga je UNESCO uvrstil na seznam)
- Obalni krajinski park
- Krajinski park Iławskega jezera (delno v Varminsko-mazurskem vojvodstvu)
- Kašubski krajinski park
- Krajinski park doline Słupia
- Krajinski park Trojmestja
- Krajinski park Tuchola (delno v Kujavsko-pomorjanskem vojvodstvu)
- Krajinski park Vislanska kosa
- Krajinski park Wdydze
- Krajinski park Zaborski
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »EU regions by GDP«. Eurostat. Pridobljeno 18. septembra 2023.
- ↑ »Sub-national HDI - Subnational HDI«. Global Data Lab (v angleščini). Radboud University Nijmegen. Pridobljeno 13. decembra 2021.
- ↑ Woiwodschaft Pommern, PWN, abgerufen am 21. Juli 2021.
- ↑ Informationen über die Woiwodschaft Pommern Arhivirano 2025-06-04 na Wayback Machine. (PDF; 2,1 MB), Główny Inspektorat Ochrony Środowiska, abgerufen am 21. Juli 2021
- ↑ Bevölkerung nach Woiwodschaften am 31.12.2019 - Hauptstatistikamt GUS, abgerufen am 28. Dezember 2020
- ↑ »Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018«. Eurostat. Arhivirano iz spletišča dne 10. oktobra 2022.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
