Telesna dejavnost
Telesna dejavnost je opredeljena kot kakršno koli gibanje, ki ga proizvajajo telesne mišice in pri katerem se porablja energija.[1] Telesna dejavnost vključuje vse dejavnosti kakršne koli intenzivnosti, ki se izvajajo ob kateri koli uri dneva ali ponoči.[2] Vključuje namerno telovadbo in dejavnost, ki je vključena v dnevno rutino.[3] Ta vključena dejavnost ni nujno načrtovana, strukturirana, ponavljajoča se ali namenjena izboljšanju telesne kondicije in lahko vključuje dejavnosti, kot so hoja do lokalne trgovine, čiščenje, delo, aktivni prevoz idr.
Pomanjkanje telesne dejavnosti je povezano z različnimi neugodnimi zdravstvenimi izidi, povečanje telesne dejavnosti pa lahko izboljša telesno in duševno zdravje.[4] Obstaja vsaj osem vrst ukrepov, ki prispevajo k povečanju telesne dejavnosti na ravni celotnega prebivalstva, med drugim programi na ravni celotne šole, aktivna mobilnost, aktivno urbanistično načrtovanje, ukrepi v zdravstvu, izobraževanje javnosti in množični mediji, šport za vse, programi na delovnih mestih ter programi na ravni celotne skupnosti.[5][6] Telesna dejavnost poveča porabo energije in je ključni dejavnik uravnavanja telesne mase.[7] Pri ljudeh imajo razlike v količini telesne dejavnosti pomembno gensko osnovo.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Global Recommendations on Physical Activity for Health, 2009. World Health Organization. Geneva, Switzerland. Accessed 13/07/2018. Available at: http://www.who.int/ncds/prevention/physical-activity/en/
- ↑ Pedišić, Ž. (2014). Measurement issues and poor adjustments for physical activity and sleep undermine sedentary behaviour research—the focus should shiftep, sedentary behaviour, standing and activity. Kinesiology, 46 (1), 135-146. Retrieved from https://hrcak.srce.hr/123743
- ↑ Garland, Jr., T.; Schutz, H.; Chappell, M.A.; Keeney, B.K.; Meek, T.H.; Copes, L.E.; Acosta, W.; Drenowatz, C.; Maciel, R.C.; van Dijk, G.; Kotz, C.M.; Eisenmann, J.C. (2011). »The biological control of voluntary exercise, spontaneous physical activity and daily energy expenditure in relation to obesity: human and rodent perspectives«. Journal of Experimental Biology. 214: 206–229. doi:10.1242/jeb.048397. PMID 21177942.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Ione Avila-Palencia (2018). »The effects of transport mode use on self-perceived health, mental health, and social contact measures: A cross-sectional and longitudinal study«. Environment International. 120: 199–206. doi:10.1016/j.envint.2018.08.002. hdl:10044/1/62973. PMID 30098553. S2CID 51965322.
- ↑ Fenech, Amanda; Chockalingam, N.; Formosa, C.; Gatt, A. (1. januar 2021). »Longitudinal effects of evidence-based physical education in Maltese children«. Child and Adolescent Obesity. 4 (1): 98–116. doi:10.1080/2574254X.2021.1915041. S2CID 237846270.
- ↑ Milton, Karen; Cavill, Nick; Chalkley, Anna; Foster, Charlie; Gomersall, Sjaan; Hagstromer, Maria; Kelly, Paul; Kolbe-Alexander, Tracy; Mair, Jacqueline; McLaughlin, Matthew; Nobles, James (12. maj 2021). »Eight Investments That Work for Physical Activity«. Journal of Physical Activity and Health (v ameriški angleščini). -1 (aop): 625–630. doi:10.1123/jpah.2021-0112. hdl:1983/8805dde9-3053-4103-aa70-314da5fd30cc. ISSN 1543-5474. PMID 33984836.
- ↑ S, Summermatter; C, Handschin (november 2012). »PGC-1α and Exercise in the Control of Body Weight«. International Journal of Obesity (v angleščini). 36 (11): 1428–35. doi:10.1038/ijo.2012.12. PMID 22290535. S2CID 26821676.
- ↑ Lightfoot, T.J.; De Geus, E.J.C.; Booth, F.W.; Bray, M.S.; den Hoed, M.; Kaprio, J.A.; Kelly, S.A.; Pomp, D.; Saul, M.C.; Thomis, M.A.; Garland, Jr., T.; Bouchard, C. (2018). »Biological/genetic regulation of physical activity level: consensus from GenBioPAC«. Medicine and Science in Sports and Exercise. 50: 863–873. doi:10.1249/MSS.0000000000001499. hdl:1871.1/1e989997-ac6e-4dfe-845f-625b67a4a8df. PMID 29166322.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)