Orthohantavirus

Orthohantavirus
Transmission electron micrograph of Sin Nombre virus
Klasifikacija virusov
(nerangirano):	Virus
Realm:	Riboviria
Kraljestvo:	Orthornavirae
Deblo:	Negarnaviricota
Razred:	Ellioviricetes
Red:	Bunyavirales
Družina:	Hantaviridae
Poddružina:	Mammantavirinae
Rod:	Orthohantavirus
Vrste
#Klasifikacija
Sinonimi
Hantavirus

Orthohantavirus je rod virusov, ki vključuje vse hantaviruse (družina Hantaviridae), ki povzročajo bolezni pri ljudeh. Hantavirusi so naravno prisotni predvsem pri glodavcih. Na splošno vsak hantavirus prenaša ena vrsta glodavcev in vsak glodalec, ki prenaša hantavirus, prenaša eno vrsto hantavirusa. Hantavirusi v svojih naravnih rezervoarjih običajno povzročajo persistentno asimptomatsko okužbo. Pri ljudeh pa hantavirusi povzročajo dve bolezni: hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HFRS) in hantavirusni pulmonalni sindrom (HPS). HFRS v Afriki, Aziji in Evropi povzročajo predvsem hantavirusi, imenovani hantavirusi starega sveta, HPS pa običajno povzročajo hantavirusi v Ameriki, imenovani hantavirusi novega sveta.

Hantavirusi se prenašajo predvsem z aerosoli in kapljicami, ki vsebujejo feces glodalcev, pa tudi z onesnaženo hrano, ugrizi in praskami. Na prenos vplivajo okolijski dejavniki, kot so padavine, temperatura in vlažnost. Za HFRS je značilna prizadetost ledvic z otekanjem ter prekomerno količino beljakovin v urinu in krvjo v urinu. Stopnja smrtnosti HFRS se giblje od manj kot 1 % do 15 %, odvisno od virusa. Blaga oblika HFRS, pogosto imenovana epidemična nefropatija, je pogosto posledica virusa Puumala in virusa Dobrava-Beograd. Pri HPS so začetni simptomi podobni gripi, z vročino, glavobolom in bolečinami v mišicah, sledi pa jim nenadna odpoved dihanja. HPS ima višjo stopnjo smrtnosti kot HFRS, in sicer 30–60 %. Tako pri HFRS kot pri HPS je bolezen posledica povečane žilne prepustnosti, zmanjšanega števila trombocitov in pretirane reakcije imunskega sistema.

Genom hantavirusa je sestavljen iz treh enoverižnih negativnosmiselnih segmentov RNK, ki kodirajo po en protein: od RNK odvisno polimerazo RNK (RdRp), predhodnik glikoproteina bodice in protein N. Segmenti so obdani s proteini N in tvorijo komplekse ribonukleoproteinov (RNP), na katere je pritrjena kopija RdRp. Kompleksi RNP so obdani z lipidno ovojnico, na kateri so beljakovine bodic, ki izhajajo iz njene površine. Replikacija se začne, ko se beljakovine bodic pritrdijo na površino celic. Po vstopu v celico se ovojnica združi z endosomi in lizosomi, kar izprazni RNP-je v citoplazmo. RdRp nato prepiše genom in proizvede informacijsko RNK (mRNA) za prevajanje z ribosomi gostitelja za proizvodnjo virusnih beljakovin in replicira genom za potomske viruse. Hantavirusi starega sveta se sestavijo v Golgijevem aparatu in iz njega dobijo svojo ovojnico, preden se prenesejo do celične membrane, skozi katero zapustijo celico z eksocitozo. Hantavirusi Novega sveta se zbirajo v bližini celične membrane in iz nje dobijo svojo ovojnico, ko zapustijo celico z brstenjem s površine.

Hantavirusi so bili prvič odkriti po korejski vojni. Med vojno je bil HFRS pogosta bolezen pri vojakih, nameščenih v bližini reke Hantan. Prvi hantavirus je bil izoliran leta 1978 v Južni Koreji in je bil poimenovan virus Hantaan. Izkazalo se je, da je povzročil izbruh med vojno. V nekaj letih so bili po vsej Evraziji odkriti drugi hantavirusi, ki povzročajo HFRS. Leta 1982 je Svetovna zdravstvena organizacija podelila HFRS njegovo ime, leta 1987 pa so bili hantavirusi prvič razvrščeni kot ločen rod. Leta 1993 je prišlo do izbruha HPS v regiji Four Corners v Združenih državah Amerike, kar je privedlo do odkritja patogenih hantavirusov Novega sveta in druge bolezni, ki jo povzročajo hantavirusi. Pozneje hantavirusov niso našli le pri glodavcih, temveč tudi pri krtih, rovkah in netopirjih.