Mount Bromo
| Mount Bromo | |
|---|---|
Pogled na gore Bromo (levo in kadi se), goro Batok (v ospredju), Semeru (v sredini v ozadju), Jambangan (desno v ozadju) in Widodaren (desno v ospredju) v kalderi Tengger | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 2.329 m [1] |
| Seznam | Spesial Ribu |
| Koordinate | 7°56′30″S 112°57′00″E / 7.94167°S 112.95000°E [1] |
| Geografija | |
Lega: Java, Indonezija | |
| Izviri rečnih porečij | Rejoso, Lawean, Sepaser, Tempuran, Bondoyudo, Mujur, & Brantas porečje |
| Geologija | |
| Tip | stratovulkan |
| Ognjeniški lok | Sundski lok |
| Zadnji izbruh | 13. december 2023 |
Mount Bromo (javansko ꦧꦿꦩ) ali Bromo (javansko ꦒꦸꦤꦸꦁꦧꦿꦩ, indonezijsko Gunung Bromo) je aktivni stratovulkan, hindujsko romarsko središče in del gorovja Tengger v vzhodni Javi v Indoneziji. Z 2329 metri ni najvišji vrh masiva, je pa najbolj aktiven in znan. Območje je ena najbolj obiskanih turističnih destinacij v Vzhodni Javi, vulkan pa je del narodnega parka Bromo Tengger Semeru. Ime Bromo izvira iz javanske izgovorjave Brahme, hindujskega boga stvarjenja. Ob ustju kraterja stoji kip Ganeša, hindujskega boga modrosti, ki ga častijo javanski hindujci.[2] Gora Bromo stoji sredi ravnine, imenovane peščeno morje (javansko: Segara Wedi ali indonezijsko Lautan Pasir), naravnega rezervata, ki je zaščiten od leta 1919.
Tipični način za obisk gore Bromo je iz bližnje gorske vasi Cemoro Lawang. Od tam se je mogoče sprehoditi do vulkana v približno 45 minutah, možen pa je tudi organiziran izlet z džipom, vključno s postanki na razgledni točki gore Penanjakan (2770 m) (indonezijsko Gunung Penanjakan). Znamenitosti na gori Penanjakan so dosegljive tudi peš v približno dveh urah. Glede na stopnjo vulkanske aktivnosti Indonezijski center za vulkanologijo in blažitev nesreč včasih izda opozorilo, da se gore Bromo ne obiskuje.
Sosednja gora Batok se pogosto zamenjuje z goro Bromo zaradi njene izstopajoče lokacije v kalderi in njene lege pred bolj ravnim kraterjem Bromo, gledano z njihovih najbolj priljubljenih razglednih točk vzdolž severnega roba.
Zgodovina vulkanske aktivnosti
[uredi | uredi kodo]Izbruhi leta 2004
[uredi | uredi kodo]Vulkan Bromo je izbruhnil leta 2004. Ta eruptivna epizoda je povzročila smrt dveh ljudi, ki so ju zadele skale med eksplozijo.[3]
Izbruhi leta 2010
[uredi | uredi kodo]23. novembra 2010 ob 16.30 WIB (zahodni indonezijski čas) je Indonezijski center za vulkanologijo in geološko blaženje nevarnosti (CVGHM) potrdil stanje aktivnosti vulkana Bromo v stanju 'pripravljenosti' zaradi naraščajoče aktivnosti tresenja in plitvih vulkanskih potresov na gori.[4] Izražena je bila zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do vulkanskega izbruha. Iz previdnosti so lokalnim prebivalcem in turistom naročili, naj se izogibajo območju v polmeru treh kilometrov od kaldere, postavili pa so tudi begunska taborišča. Območje okoli kaldere Tengger v Bromu je ostalo zaprto za obiskovalce do konca leta 2010.
Bromo je začel silovito izbruhati 26. novembra 2010.[5]
29. novembra 2010 je tiskovni predstavnik generalnega direktorata za civilno letalstvo Bambang Ervan sporočil, da bo letališče Abdul Rachman Saleh v Malangu zaprto do 4. decembra 2010. Vladni vulkanolog Surono je poročal, da vulkan bruha stebre pepela približno 700 metrov v nebo.[6]
Izbruhi leta 2011
[uredi | uredi kodo]Kaldera Tengger je bila konec januarja 2011 še vedno aktivna, za aktivnost pa so bili značilni nihajoči tekoči izbruhi. 23. januarja 2011 je CVGHM poročal, da je od 19. decembra 2010 eruptivna aktivnost izbruhnila vulkanski pepel in žareči material, kar je povzročilo močan dež materiala, ki je padel okoli kraterja. Nenehni izbruhi 21. januarja so povzročili tanko plast pepela predvsem v vaških območjih Ngadirejo in Sukapura Wonokerto v okrožju Probolinggo.
Vpliv močnega dežja vulkanskega pepela zaradi izbruhov od 19. decembra 2010 je povzročil motnje v običajnih dejavnostih. V začetku leta 2011 so se pojavili pomisleki glede vpliva na lokalno gospodarstvo in možnosti dolgoročnih okoljskih in zdravstvenih težav med prebivalci v okolici gore Bromo. Zaradi visokih sezonskih padavin januarja 2011 se je povečala možnost izbruha laharja in lave zaradi nakopičenih usedlin vulkanskega pepela, peska in drugega izvrženega materiala. Seizmično aktivnost so zaznamovale predvsem vibracije tresenja, poročila o vizualni intenzivnosti in zvokih izbruhov pa so še naprej prihajala iz opazovalnega centra Bromo. Ljudje, ki živijo na bregovih sotesk Perahu in Nganten ter reke Sukapura, so bili opozorjeni na možnost laharjev, zlasti ko je močno deževalo na območju okoli Cemoro Lawanga, Ngadisarija in Ngadireja. Izbruhi in vulkanski tresljaji so bili zabeleženi med 21. in 22. januarjem, aktivnost pa se je 23. januarja 2011 umirila. 23. januarja 2011 ob 6.00 zjutraj je stanje opozorila na gori Bromo ostalo na III. stopnji.[7]
23. januarja 2011 je bilo za skupnosti, ki živijo okoli gore Bromo, priporočeno območje evakuacije. Turistom in pohodnikom je bilo odsvetovano približevanje aktivnemu kraterju v radiju 2 kilometra. CVGHM je izjavil, da pričakujejo namestitev opozorilnih znakov z omejitvijo radija 2 kilometrov od kraterja. Priporočila se je previdnost pri uporabi za lete na mednarodno letališče Juanda IATA:SUB v Surabaji in z njega. CVGHM je priporočil vzpostavitev javnih površin za nošenje mask in zaščite za oči. CVGHM je izdal tudi opozorilo prebivalcem, naj bodo previdni pri kopičenju pepela na strehah in drugih mestih, kjer bi se lahko pepel pod bremenom pepela zrušil.[7]
Nadaljnji izbruhi in izdajanje opozoril glede pepela letalom v obdobju 27.–28. januarja 2011 so povzročili zaskrbljenost glede vulkanskega pepela, ki naj bi se premikal proti vzhodu proti zračnim koridorjem, ki se uporabljajo za dostop do mednarodnega letališča Ngurah Rai IATA:DPS na Baliju. Uradnica letališča Sherly Yunita naj bi takrat izjavila, da so zaradi skrbi glede vidljivosti letalski prevozniki Singapore Airlines, Jetstar-ValueAir, Air France-KLM, Virgin Blue in Cathay Pacific odpovedali več letov na Bali, 340 km vzhodneje.[8][9] Tudi SilkAir je 27. januarja odpovedal lete med Singapurjem in Lombokom, otokom vzhodno od Balija.[10] Svetovalni center za vulkanski pepel v Darwinu v Avstraliji je 27. januarja izdal več opozoril o pepelu z oznako Code Red, ki se nanašajo na vulkan Bromo (kaldera Tengger). Navajala so, da je bil pepel opažen na nadmorski višini do 5486 m (FL180) in se je raztezal 370 km jugovzhodno od kaldere. V drugih opozorilih o pepelu tistega dne so poročali, da se je oblak občasno premikal s hitrostjo 10 km/h, tako proti vzhodu kot proti jugovzhodu.[11]
Deformacija od konca novembra 2010 do konca januarja 2011
[uredi | uredi kodo]CVGHM je 13. januarja 2011 poročal, da je deformacija z meritvami nagibnega merilnika pokazala inflacijo s hitrostjo 5 mikro radianov med 25. novembrom 2010 in 14. decembrom 2010 ter relativno stabilno od 15. decembra 2010 tako na radialnih kot na tangencialnih komponentah.
Meritve deformacije z elektronsko opremo za merjenje razdalje so primerjale opazovanja na določenih merilnih točkah POS-BRO, POS-KUR in POS-BAT v obdobju od 25. novembra 2010 do 20. decembra 2010 z opazovanji iz obdobja od 21. decembra 2010 do 30. decembra 2010, ki so pokazala skrajšanje razdalje od POS-BAT oziroma inflacijo. Opazovanja med 30. decembrom 2010 in 23. januarjem 2011 so bila ocenjena kot relativno stabilna.[7]
Izbruh leta 2015
[uredi | uredi kodo]Vulkan Bromo je od 4. decembra 2015, ko se je količina dima, ki je prihajal iz kraterja, povečala, kazal znake naraščajoče aktivnosti.[12]> Konec novembra je vulkan Bromo začel v zrak bruhati pepel.[13] Indonezijski urad za spremljanje vulkanov (PVBMG) je izdal opozorilo, ki je ljudem prepovedalo vzpon na vulkan Bromo. Kasneje se je opozorilo razširilo na 1 km izključeno območje, preden se je sčasoma razširilo na širše območje, ki je obiskovalcem praktično prepovedalo spust v dno kaldere, ki je popularno znano kot Sandsea.[14]
Kultura
[uredi | uredi kodo]
Štirinajsti dan hindujskega festivala Yadnya Kasada se Tengereški narod iz okrožja Probolinggo v Vzhodni Javi povzpne na goro, da bi gorskim bogovom darovali sadje, riž, zelenjavo, rože in žrtvovali živino, tako da jih mečejo v kaldero vulkana. Izvor rituala sega v legendo iz 15. stoletja. Na peščeni ravnini, lokalno imenovani Segara Wedi (dobesedno peščeno morje), stoji hindujski tempelj Pura Luhur Poten. Tempelj ima velik pomen za Tengereške narode, raztresene po gorskih vaseh, kot so Ngadisari, Wonokitri, Ngadas, Argosari, Ranu Prani, Ledok Ombo in Wonokerso. Tempelj organizira letno slovesnost Yadnya Kasada, ki traja približno en mesec. Glavna razlika med tem templjem in balijskimi je vrsta kamnov in gradbenih materialov. Pura Luhur Poten uporablja naravne črne kamne iz bližnjih vulkanov, medtem ko so balijski templji večinoma zgrajeni iz rdeče opeke. V notranjosti te pure je več stavb in ograjenih prostorov, poravnanih v kompoziciji mandale.[15]
Galerija
[uredi | uredi kodo]- Pogled v krater gore Bromo
- Pot, ki vodi do kaldere gore Bromo
- Izbruh gore Bromo 22. januar 2011
- Pepelni oblak iz Broma nad Balijem, 27. januar 2011
- Krater gore Bromo, napolnjen z vodo
- Gora Bromo (velik krater, v ospredju) ob sončnem vzhodu
- Edinstven pojav na gori Bromo, ledena rosa (embun upas), ki je videti kot sneg
- Bankovec za 5000 rupij z gori Bromo
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Tengger Caldera«. Global Volcanism Program. Smithsonian Institution.
- ↑ »700 Years Old Lord Ganesha Statue on the Edge of a Volcano in Indonesia?«. The Times of India. ISSN 0971-8257. Pridobljeno 11. februarja 2023.
- ↑ »Javan volcano eruption kills two«. BBC News. 8. junij 2004. Pridobljeno 6. maja 2014.
- ↑ »Status Gunung Bromo menjadi Awas« (v javanščina). BBC Indonesia. 10. november 2010. Pridobljeno 5. maja 2014.
- ↑ »Indonesia's Mount Bromo shoots ash in low-level eruption«. Yahoo News. Agence France-Presse. 27. november 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2010.
- ↑ »Volcano closes Indonesia airport«. Bangkok Post. 29. november 2010. Pridobljeno 27. januarja 2011.
- 1 2 3 »Evaluation of the status and alert level of Mount Bromo on 23 January 2011 at 0600 hrs – (Hasil evaluasi kegiatan G. Bromo dalam status SIAGA, sampai dengan 23 Januari 2011 Pkl. 06.00 WIB)«. 24. januar 2011.
{{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen|url=(pomoč) - ↑ »Volcano in central Indonesia disrupts flights«. Fox News. Associated Press. 27. januar 2011. Arhivirano iz spletišča dne 13. maja 2019. Pridobljeno 13. maja 2019.
- ↑ »Airlines cancel flights to Bali as Indonesia volcano erupts«. Reuters. 27. januar 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2019. Pridobljeno 14. maja 2019.
- ↑ Leong Wee Keat (28. januar 2011). »Mount Bromo eruption disrupts flights to Bali, Lombok«. Today On-line, Singapore. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2011. Pridobljeno 28. januarja 2011.
- ↑ »Volcanic Ash Advisories Received in Last 7 Days«. Australian government Bureau of Meteorology (VAAC)-ADVISORY#FVAU0190. 27. januar 2011. Pridobljeno 27. januarja 2011.
- ↑ »Alert Raised as East Java's Mount Bromo Smolders«. Jakarta Globe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. decembra 2015. Pridobljeno 11. decembra 2015.
- ↑ »Global Volcanism Program | Tengger Caldera«.
- ↑ »Mount Bromo Closed to Visitors as Eruption Looms«. Jakarta Globe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2015. Pridobljeno 11. decembra 2015.
- ↑ »Pura Luhur Poten«. uluwatu.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2014. Pridobljeno 6. maja 2014.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Photos of the 2010/11 eruption of Bromo
- Villagers use sarongs to catch offerings thrown by Hindu worshipers into the crater of Mount Bromo from The Daily Telegraph
- Aiuppa, A; Bani, P; Moussallam, Y; Di Napoli, R; Allard, P; Gunawan, H; Hendrasto, M; Tamburello, G (2015), »First determination of magma-derived gas emissions from Bromo volcano, eastern Java (Indonesia)« (PDF), Journal of Volcanology and Geothermal Research, 304: 206–213, Bibcode:2015JVGR..304..206A, doi:10.1016/j.jvolgeores.2015.09.008, hdl:10447/172898
- Picture Gallery from 2019 with Mount Bromo
