Pojdi na vsebino

Cluj-Napoca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cluj-Napoca
Mesto
Panoramski posnetek središča mesta
Panoramski posnetek središča mesta
Zastava Cluj-Napoca
Zastava
Grb Cluj-Napoca
Grb
Vzdevek: 
Mesto zakladov
(romunsko Orașul Comoară[1]
madžarsko Kincses Város)[2]
Cluj-Napoca se nahaja v Romunija
Cluj-Napoca
Cluj-Napoca
Geografska lega Cluja v Romuniji
Cluj-Napoca se nahaja v Evropa
Cluj-Napoca
Cluj-Napoca
Cluj-Napoca (Evropa)
46°46′8.08″N 23°35′26.38″E / 46.7689111°N 23.5906611°E / 46.7689111; 23.5906611
DržavaZastava Romunije Romunija
OkrajCluj-Napoca
Ustanovitev1213 (prvič uradno omenjen kot Clus)
Upravljanje
 • ŽupanEmil Boc[d][3]
Površina
 • Mesto179,5 km2
 • Metropolitansko obm.
1.537,5 km2
Nadm. višina
340 m
Prebivalstvo
 (popis 2021)[4]
 • Mesto286.598
 • Gostota1.597 preb./km2
 • Metropolitansko obm.
(2011)
411,379[5]
Poštna številka
400xyz1
Omrežna skupina+40 x642
Avtomobilska oznakaCJ
Spletna stranprimariaclujnapoca.ro
1x, y in z so števke, ki označujejo ulico, del ulice ali celo hišno številko
2x je števka, ki označuje operaterja: 2 je nekdanji nacionalni operater (Romtelecom), 3 so drugi operaterji

Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג‎, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.[6] Cluj je središče okraja Cluj v severozahodnem delu države. Leži v dolini reke Someșul Mic. Od Bukarešte oddaljen 324 km, od Budimpešte 351 km in od Beograda 322 km. V preteklosti je bil uradna prestolnica Velike kneževine Transilvanije.

Leta 2021 je imelo mesto 286.598 prebivalcev[4] Metropolitansko območje je imelo 411.379 prebivalcev,[5][7] s primestji (romunsko zona periurbană) pa več kot 420.000 prebivalcev.[5][8] Razen stalnih prebivalcev je v mestu tudi veliko študentov in začasnih prebivalcev, v povprečju (2004-2007) več kot 20.000.[9] Mesto ima površino 179,52 km². Srediče mesta je trg Unirii s cerkvijo sv. Mihaela iz 14. stoletja. Cerkev je posvečena mestnemu zavetniku nadangelu Mihaelu.[10]

Cluj je v devetdesetih letih 20. stoletja doživel desetletje upadanja. Njegov mednarodni ugled je prizadela predvsem politika takratnega župana Gheorgheja Funarja.[11] Mesto je zdaj eno od najpomembnejših akademskih, kulturnih, industrijskih in poslovnih središč Romunije. V njem je univerza Babeș-Bolyai, ki je največja v državi, botanični vrt, mednarodno pomembne kulturne ustanove in največja romunska poslovna banka.[12][13] Leta 2015 je bil Cluj Evropska prestolnica mladih.[14]

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Napoca

[uredi | uredi kodo]

Na mestu današnjega mesta je stala predrimska naselbina Napoca. Po rimski osvojitvi tega območja leta 106 n. št. se je kraj imenoval Municipium Aelium Hadrianum Napoca. Ime Napoca ali Napuca verjetno izhaja iz:

Cluj

[uredi | uredi kodo]
Image
Romunski napis v verski knjigi: »Natisnjeno v Klusu v letu Gospodovem 1703« (prevedeno).

Prva pisna omemba sedanjega imena mesta – kot kraljevega okraja – je iz leta 1213 pod srednjeveškim latinskim imenom Castrum Clus.[16] Kljub temu, da je bilo ime grofije Clus zabeleženo že v dokumentu Thomas comes Clusiensis iz leta 1173,[17] se domneva, da poimenovanje grofije izhaja iz imena utrdbe (kastrum), ki je morda obstajala že pred svojo prvo omembo leta 1213, in ne obratno.[17] Glede nastanka imena te utrdbe obstaja več hipotez

  • Lahko predstavlja izpeljanko iz latinskega izraza clausa – clusa, ki pomeni »zaprto mesto«, »soteska«, »grapa«.[17]
  • Podobne pomene pripisujejo slovanskemu izrazu kluč, ki pomeni »ključ«[17] in nemškemu izrazu Klause – Kluse (ki pomeni »gorski prelaz« ali »jez«).[18]
  • Latinsko in slovansko ime se je najverjetneje nanašalio na dolino, ki se med hribi oži ali zapira zahodno od Cluj-Mănășturja.[17]
  • Druga možnost pa je, da ime izhaja od prvega mestnega sodnika, ki se je imenoval, Miklusom – Miklós / Kolos.[18]

Madžarska oblika Kolozsvár, prvič zapisana leta 1246 kot Kulusuar, je skozi čas doživela več glasovnih sprememb (uar / vár v madžarščini pomeni »grad«); različica Koloswar se prvič pojavi v dokumentu iz leta 1332.[19] Njegovo saško ime Clusenburg / Clusenbvrg se je pojavilo leta 1348, vendar se je od leta 1408 uporabljala oblika Clausenburg.[19] Romunsko ime se je v preteklosti zapisovalo kot Cluj ali kot Cluș,[20] pri čemer je slednje uporabil Mihaija Eminescuja v svojem delu z naslovom Poesis.

Med drugimi zgodovinskimi imeni mesta, ki so v različnih jezikih povezana z imenom »Cluj« ali so iz njega izpeljana, so latinsko Claudiopolis, italijansko Clausemburgo,[21] turško Kaloşvar[22] in v jidišu קלויזנבורג Kloyznburg ali קלאזין Klazin.[20]

Današnje uradno ime

[uredi | uredi kodo]

K zgodovinskemu in sodobnemu imenu Cluja je bila dodana beseda »Napoca« - to je bilo antično predrimsko in rimsko ime naselij na območju današnjega mesta. Komunistične oblasti pod vodstvom Nicolaeja Ceausescuja so to potezo izvedle v okviru ustvarjanja mitov med nacionalno-komunistično diktaturo.[23] To se je zgodilo leta 1974, ko so s tem želeli poudariti predrimske korenine mesta.[24][25] Polno ime »Cluj-Napoca« se redko uporablja zunaj uradnega konteksta.[26]

Vzdevek

[uredi | uredi kodo]

Vzdevek »mesto zakladov« je mesto dobilo v poznem 16. stoletju in se nanaša na bogastvo, ki so ga zbrali prebivalci, med drugim tudi z trgovino s plemenitimi kovinami.[27] Fraza je v romunščini orașul comoară,[1] v madžarščini pa kincses város.[2][28]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »Portretul unui oraș« (v romunščini). Clujeanul. 21. september 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2010. Pridobljeno 9. oktobra 2008.
  2. 1 2 »A kincses város« (v madžarščini). UFI. december 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. septembra 2008. Pridobljeno 9. oktobra 2008.
  3. ↑ Rezultatele alegerilor locale din 2016 — Central Electoral Bureau.
  4. 1 2 »Populaţia rezidentă după grupa de vârstă, pe județe și municipii, orașe, comune, la 1 decembrie 2021« (v romunščini). INSSE. 31. maj 2023.
  5. 1 2 3 »Rezultate definitive ale Recensământului Populației și Locuințelor – 2011 – analiza«. Cluj County Regional Statistics Directorate. 5. julij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2014. Pridobljeno 5. julija 2013.
  6. ↑ Cum s-a schimbat ierarhia marilor orașe din țară. (v romunščini). Hotnews.ro. 6. februar 2012. Pridobljeno 14. februarja 2012.
  7. ↑ »Zona Metropolitana Urbana« (v romunščini). CJ Cluj. Arhivirano iz spletišča dne 31. maja 2009. Pridobljeno 25. maja 2009.
  8. ↑ »Zona Metropolitană Urbană și Strategii de Dezvoltare a Zonei Metropolitane Cluj-Napoca« (v romunščini). Cluj County Council. Arhivirano iz spletišča dne 14. novembra 2007. Pridobljeno 12. marca 2008.
  9. ↑ »Wanted: clujeanul verde« (v romunščini). Foaia Transilvană. 6. marec 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2008. Pridobljeno 12. maja 2008.
  10. ↑ »Catedrala "Sf. Mihail"« (v romunščini). Clujonline.com. Arhivirano iz spletišča dne 22. marca 2008. Pridobljeno 12. marca 2008.
  11. ↑ Cluj: Buzz grips university town. Financial Times, 6. marec 2008. Pridobljeno 13. marca 2008.
  12. ↑ Five alive – New regions – Five territories to watch. Monocle 9 (01), december 2007. Pridobljeno 12. marca 2008.
  13. ↑ Alexandra Groza (8. januar 2008). Presa britanică: Clujul, campion mondial la dezvoltare (v romunščini). Clujeanul. Pridobljeno 12. marca 2008.
  14. ↑ »cluj2015.eu«. www.cluj2015.eu. Arhivirano iz spletišča dne 17. decembra 2014. Pridobljeno 14. decembra 2014.
  15. ↑ Lukács 2005, p.14
  16. ↑ »O istorie inedită a Clujului – Cetatea coloniștilor sași« (v romunščini). ClujNet.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2008. Pridobljeno 16. marca 2008.
  17. 1 2 3 4 5 Lazarovici et al. 1997, p.32 (3.1 De la Napoca romană la Clujul medieval)
  18. 1 2 Gaal, György (19. julij 2000). »Kolozsvári kronológia – Kolozsvár kétezer esztendeje dátumokban« (v madžarščini). Szabadság. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2008. Pridobljeno 15. marca 2008.
  19. 1 2 Asztalos, Lajos (4. avgust 2003). »Kolozsvár neve« (v madžarščini). Szabadság. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2008. Pridobljeno 15. marca 2008.
  20. 1 2 Szabó, Attila m. »Dicționar de localități din Transilvania« (v romunščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. avgusta 2010. Pridobljeno 15. marca 2008.
  21. ↑ Le Vie d'Italia, vol. 46/1940, issues 7-12, p. 1172
  22. ↑ Gönül Pultar, Kimlikler lütfen: Türkiye Cumhuriyeti'nde kültürel kimlik arayışı ve temsili, p. 62. Ankara: ODTÜ Yayıncılık, 2009, ISBN 978-994-434478-4
  23. ↑ Pippidi, Andrei (2006). »Historical Memory and Legislative Changes in Romania«. V Jerzy W. Borejsza; Klaus Ziemer (ur.). Totalitarian and Authoritarian Regimes in Europe: Legacies and Lessons from the Twentieth Century. Berghahn Books. str. 466. ISBN 9781571816412. Pridobljeno 14. oktobra 2021.
  24. ↑ George W. White (1999). »Transylvania: Hungarian, Romanian, or Neither?«. V Herb, Guntram Henrik; David H. Kaplan (ur.). Nested Identities: Nationalism, Territory, and Scale. Rowman & Littlefield. str. 275. ISBN 0-8476-8467-9. Pridobljeno 15. oktobra 2021.
  25. ↑ »Cluj-Napoca. Istoric« (v romunščini). Clujonline.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2020. Pridobljeno 14. marca 2008.
  26. ↑ Brubaker et al. 2006, p.xxi
  27. ↑ Lazarovici et al. 1997, p.39 (3.1 De la Napoca romană la Clujul medieval)
  28. ↑ Bunta, Magda (1970), »A kolozsvári ötvöscég középkori pecsétje« (PDF), Folia Archaeologica (v madžarščini), str. 151–154, arhivirano (PDF) iz spletišča dne 16. oktobra 2014

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cluj-Napoca&oldid=6753558«