Dimetrodon

Dimetrodon Časovni razpon: perm, cisuralij (asselij)–guadalupij (roadij), 294.1–271 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
skelet Dimetrodon grandis, Narodni naravoslovni muzej
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Klad:	Synapsida (sinapsidi)
Družina:	†Sphenacodontidae
Poddružina:	†Sphenacodontinae
Rod:	†Dimetrodon
Tipska vrsta
†Dimetrodon limbatus Cope, 1877
Vrste
Seznam vrst †D. angelensis Olson, 1962 †D. booneorum Romer, 1937 †D. borealis (Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015 †D. dollovianus (Cope, 1888) Case, 1907 †D. giganhomogenes Case, 1907 †D. grandis (Case, 1907) Romer and Price, 1940 †D. limbatus (Cope, 1877) Romer and Price, 1940 †D. loomisi Romer, 1937 †D. macrospondylus (Cope, 1884) Case, 1907 †D. milleri Romer, 1937 †D. natalis (Cope, 1878) Romer, 1936 †D. occidentalis Berman, 1977 †D. teutonis Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001
Sinonimi
Rodovni sinonimi Bathygnathus Leidy, 1854 Embolophorus Cope, 1878 Theropleura Cope, 1880 Bathyglyptus Case, 1911 Eosyodon Olson, 1962 Vrstni sinonimi Bathygnathus borealis Leidy, 1854 Clepsydrops limbatus Cope, 1877 Clepsydrops gigas Cope, 1878 Clepsydrops natalis Cope, 1878 Dimetrodon gigas Cope, 1878 Dimetrodon incisivus Cope, 1878 Dimetrodon rectiformis Cope, 1878 Embolophorus dollovianus Cope, 1878 Dimetrodon semiradicatus Cope, 1881 Clepsydrops macrospondylus Cope 1884 Dimetrodon platycentrus Case, 1907 Theropleura grandis Case, 1907 Bathyglyptus theodori Case, 1911 Dimetrodon maximus Romer, 1936 Eosyodon hudsoni Olson, 1962

Model dimetrodona iz Arboretuma (2010)

Dimetrodon je bil eden izmed rodov sinapsidov, sesalcem podobnih plazilcev in je živel med 280-265 milijoni let. Po sorodnosti je bliže sesalcem kot pravim plazilcem, kot so kuščarji in kače. Dimetrodone uvrščamo med pelikozavre.

Dimetrodon je zrasel do 3.5 m v dolžino in je bil v svojem času eden vrhunskih plenilcev. Od ostalih plazilcev jih ločimo predvsem po zobovju, ki sta ga gradili dve različni vrsti zob - ostri podočniki in bolj topi meljaki. Najbolj izrazita telesna značilnost Dimetrodonov je bilo veliko hrbtno jadro, ki je bilo verjetno prepredeno s številnimi žilami in je imelo termoregulacijsko funkcijo, morda pa so ga uporabljali tudi kot okras pri paritvenih ritualih.

Vrste

Poimenovanih je približno dvajset vrst, ki pripadajo rodu Dimetrodon, od katerih jih je priznanih 13:

Umetniške upodobitve različnih vrst roda Dimetrodon v merilu

• †D. angelensis Olson, 1962
• †D. booneorum Romer, 1937
• †D. borealis (Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015
• †D. dollovianus (Cope, 1888) Case, 1907
• †D. giganhomogenes Case, 1907
• †D. grandis (Case, 1907) Romer and Price, 1940
• †D. limbatus (Cope, 1877) Romer and Price, 1940
• †D. loomisi Romer, 1937
• †D. macrospondylus (Cope, 1884) Case, 1907
• †D. milleri Romer, 1937
• †D. natalis (Cope, 1878) Romer, 1936
• †D. occidentalis Berman, 1977
• †D. teutonis Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001

Leta 1940 sta Alfred Romer in Llewellyn Ivor Price predlagala klasifikacijsko shemo, s katero sta poskušala razvrstiti vse takrat znane vrste roda Dimetrodon. Njun sistem je vključeval dve »seriji«: serijo A, ki so jo sestavljale večje vrste s kratkim trupom in kratkimi spodnjimi okončinami (kot je D. grandis), ter serijo B, ki so jo sestavljale manjše vrste s krajšimi in nižjimi lobanjami (kot je D. loomisi).

Zunanje povezave

• Dimetrodon Palaeos page on Dimetrodon
• Introduction to the Pelycosaurs University of California Museum of Paleontology webpage on early synapsids, including Dimetrodon
• »Dimetrodon: Our Most Unlikely Ancestor«. PBS Eons. 21. avgust 2017 – prek YouTube.