Japonske številke

Japonske številke predstavljajo imena števil v japonščini. Nekatera števila imajo več imen.

število	znak	prednostno branje	branje on / 音読み	branje kun
0	零／〇	zero	rei / れい	-
1	一	iči	iči / いち	ひと(つ) hito(tsu)
2	二	ni	ni / に	ふた(つ) futa(tsu)
3	三	san	san / さん	み(っつ) mi(ttsu)
4	四	jon	ši / し	よ(っつ) yo(ttsu)
5	五	go	go / ご	いつ(つ) itsu(tsu)
6	六	roku	roku / ろく	む(っつ) mu(ttsu)
7	七	nana	šiči / しち	なな(つ) nana(tsu)
8	八	hači	hači / はち	や(っつ) ya(ttsu)
9	九	kjū	kjū / きゅう	ここの(つ) kokono(tsu)
10	十	džū	džū / じゅう	とお tō
100	百	hjaku	hjaku / ひゃく	もも momo
1000	千	sen	sen / せん	よろず yorozu

Kot vidimo pri 4 in 7 ne uporabljajo branja on, kar je posledica vraževernosti - 死 (smrt) se bere ši.

Vmesna števila pridelajo s kombinacijo naslednjih elementov:

desetice od 20 do 90 so »(števka)-džū«,

stotice od 200 do 900 so »(števka)-hjaku«,

tisočice od 2000 do 9000 so »(števka)-sen«,

za velika števila obstaja nekaj znakovnih prilagoditev, vendar niso tako pomembne.

V velikih številih se elementi združujejo od večjih k manjšim, kjer se uporabijo ničle:

十一 : 11 : džū-iči,

十七 : 17 : džū-nana,

百五十一 : 151 : hjaku go-džū iči,

三百二 : 302 : sam-bjaku-ni,

四百六十九 : 469 : jon-hjaku roku-džū kjū,

二千二十五 : 2025 : ni-sen ni-džū go.

Pri zares velikih številih je pomembno tudi sestavljanje, ki je zelo podobno običajnemu, z izjemo uporabe štirih števk:

Stopnja	10⁴	10⁸	10¹²	10¹⁶	10²⁰
Znak	万	億	兆	京	垓
Ime	man	oku	čō	kei	gai

Primeri: (presledki med skupinami štirih števk so samo zaradi preglednosti)

1`0000 : 一万 : iči-man,

983`6703 : 九百八十三万六千七百三 : kjū-hjaku hači-džū san man, roku-sen nana-hjaku san,

20`3652`1801 : 二十億三千六百五十二万千八百一 : ni-džū oku, san-zen rop-pjaku go-džū ni-man, sen hap-pjaku iči.

Da so stvari še bolj zapletene, se v sodobni uporabi števila, zapisana z arabskimi številkami in ločena s pikami pri vsaki tretji števki po zahodnem dogovoru, izgovarjajo na podlagi japonske delitve štirih števk.

Poudariti velja, da se v japonščini, kakor v drugih jezikih, beseda za »ničlo« ne uporablja v imenu drugega celega števila večjega od nič, z razliko od kitajščine, ki potrebuje še znak 零 za zapis števila z več ničlami, kot na primer 三百零二 za 302.

Japonščina pozna številke tudi za desetiške ulomke, čeprav jih sedaj v splošnem ne uporabljajo, razen v nekaterih posebnih govornih izrazih (kot na primer 五分五分の勝負 za »polovično verjetnost«) in pri predstavljanju odstotkov ali popustov.

Za izražanje odstotkov ali popustov uporabljajo naslednje besede:

Stopnja	10⁻¹	10⁻²	10⁻³	10⁻⁴	10⁻⁵
Znak	割	分	厘	毛	糸
Branje	vari	bu	rin	mou	ši

Na primer:

一割五分引き iči-vari go-bu biki »15 % popust«

打率三割八分九厘 daricu san-vari hači-bu kjū-rin »povprečje .389«

Desetiške ulomke danes zapisujejo v arabskih številkah in jih berejo kot zapovrstne števke - enako kot v zahodnem svetu.

Glej tudi

japonska števna beseda

Zunanje povezave

http://village.infoweb.ne.jp/~fxba0016/misc/suumei/suumei.html Arhivirano 2004-06-02 na Wayback Machine.