Pojdi na vsebino

Umetna inteligenca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Umetna inteligenca (kratica: UI, ang. Artificial Intelligence, AI), tudi umetna inteligentnost,[1][2] umetni um[3] ali strojna inteligenca, je nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živih bitji.[4] Računalniška znanost opredeljuje umetno inteligenco kot proučevanje inteligentnih agentov oziroma naprav, ki zaznavajo svoje okolje in nanj odzivajo na tak način, da dosežejo svoj cilj.

Definicija umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]
Videoposnetek, ki povzema temo umetne inteligence in predstavlja nekatere njene etične dileme. Na voljo so podnapisi.

Obstaja mnogo definicij za umetno inteligenco. Definicija Evropskega parlamenta se glasi: »Umetna inteligenca je sposobnost stroja, da posnema človeške sposobnosti, kot sta logično razmišljanje, učenje, načrtovanje in ustvarjalnost.« Kaplan in Haenlein opredeljujeta UI kot zmožnost sistema, da pravilno tolmači zunanje podatke, da se iz njih uči in tako dosega zadane cilje.[5] Pogovorno se izraz »umetna inteligenca« uporablja za posnemanje miselnih postopkov človeškega uma, kot sta učenje in reševanje problemov.[6]

Obseg umetne inteligence je sporen, saj z njenim napredkom iz definicije odstranjujejo vse, kar je doseglo nivo rutine. Teslarjev teorem pravi: »UI je vse, kar še ni rešeno«.[7] Tako je optično prepoznavanje znakov pogosto izločeno iz seznama tem umetne inteligence, saj je že postalo rutinsko.[8] Pod sodobno UI med drugim razvrščamo razumevanje človeškega govora,[9] igranje miselnih iger, kot sta šah in go na vrhunski ravni,[10] avtonomno vožnja vozil in usmerjanje prometa v omrežjih in realistične simulacije.

Kaplan in Haenlein v literaturi sistemov za upravljanje delita UI v tri sklope:[5]

  • Analitična UI obravnava samo lastnosti skladne s kognitivno inteligenco, ustvarja kognitivno sliko sveta in uporablja za odločanje uporablja znanje pridobljeno iz izkušenj.
  • Od človeka navdihnjena UI vsebuje elemente kognitivne in emocionalne inteligence, razume človeška čustva in jih upošteva pri odločanju.
  • Počlovečena UI kaže značilnosti vsemogočih vrst kompetenc (tj. kognitivno, čustveno in socialno inteligenco), sposobna je samozavesti v interakcijah z okoljem.

Nekateri problemi, ki jih lahko rešuje UI, so:

Razvoj in zgodovina umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]

Umetna inteligenca je postala akademska disciplina leta 1956, od takrat pa je doživela več valov optimizma, ki so jim sledila razočaranja in izguba finančnih sredstev (znana kot »zima UI«); kasneje so prišli na dan novi pristopi, uspeh in obnovljeno financiranje. Večino svoje zgodovine se je raziskovanje UI delilo na področja, ki pogosto ne komunicirajo med seboj.[11] Ta področja temeljijo na tehničnih vidikih, kot so posebni cilji (npr. robotika ali strojno učenje), uporaba določenih orodij (logika ali umetne nevronske mreže) ali resne filozofske razlike.

Tradicionalni problemi (ali cilji) raziskav umetne inteligence vključujejo sklepanje, predstavitev znanja, načrtovanje, učenje, obdelavo naravnega jezika, zaznavanje in sposobnost premikati predmete in ravnati z njimi. Splošna inteligenca je med dolgoročnimi cilji. Pristopi vključujejo statistične metode, računalniško inteligenco in tradicionalno simbolično umetno inteligenco. V UI se uporabljajo številna orodja, tako različice iskanja in matematične optimizacije, umetne nevronske mreže in metode, ki temeljijo na statistiki, verjetnosti in ekonomiji. Področje UI bogatijo metode in sredstva, ki jih poznamo v računalništvu, informacijskem inženirstvu, matematiki, psihologiji, jezikoslovju, filozofiji in mnogih drugih področjih.

Temelj področja je bila prvotno trditev, da je človeško inteligenco »mogoče tako natančno opisati, da je mogoče izdelati stroj, ki jo simulira«.[12] To postavlja filozofske argumente o naravi uma in etiki ustvarjanja umetnih bitij, obdarjenih s človeško podobno inteligenco, vprašanja, ki so jedro mitov, fikcije in filozofije že od antike.[13] Nekateri ljudje tudi menijo, da je UI nevarna za človeštvo, če bo neovirano napredovala.[14] Drugi verjamejo, da človek z UI, drugače kot pri prejšnjih tehnoloških revolucijah, tvega množično brezposelnost.[15]

V enaindvajsetem stoletju so tehnike umetne inteligence doživele ponovno oživljanje ob sočasnem napredovanju računalniških sposobnosti, velikih količin podatkov in teoretičnem razumevanju; tehnike umetne inteligence so postale bistveni del tehnološke industrije, saj pomagajo rešiti številne izzive v računalništvu, programskem inženirstvu in operacijskih raziskavah.

Razvoj in zgodovina umetne inteligence v Sloveniji

[uredi | uredi kodo]

Leta 1970 so se na podstrehi IJS diplomanti elektroinženirstva Iztok Lajovic, Vladislav Rajković in Ivan Bratko pod vodstvom dr. Antona Železnikarja začeli raziskovanje umetne inteligence v Sloveniji. Ljubljana je leta 1971 gostila konferenci IFIP[16] , ki je dala nov zagon raziskovalcem v Sloveniji.

V 80. letih je bil razvit sistem KARDIO za diagnozo EKG, ki je s pomočjo kvalitativnega sklepanja interpretiral posnetke srca in lahko prepoznal aritmije. Deli diagnostike so bili uporabljeni tudi v srstemu Intelligent Pacemaker podjetja Teletronics v Avstraliji.

Leta 1989 je izšel učbenik Prolog in umetna inteligenca[17] , ki je bila kasneje prevedena še v deset jezikov in mnogo ponatisov.

Zaradi močne vključenosti je Slovenija je postala središče za raziskovanje umetne inteligence, ki se je osredotočala na strojno učenje, induktivno logično programiranje in relacijsko učenje, kar je poimenovano tudi Ljubljanska šola umetne inteligence.

V novem tisočletju so na FRI razvili sistem Orange (Janez Demšar, Blaž Zupan), ki z vizualnim programiranjem omgoča kompleksne analize podatkov brez znanja programiranja.

Dunja Mladenić in Marko Grobelnik sta razvila programsko zbirko za vizualizacijo podatkov TextGarden[18] za mapiranje velikih količin podatkov.

V okviru projekta PoVeJMo, ki ga koordinirajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani, razvijajo več jezikovnih modelov družine GaMS.[19] (Simon Krek, Marko Robnik Šikonja), slovenski generativni model za obdelavo naravnega jezika. Septembra 2024 so predstavili štiri modele, med katerimi sta dva osnovna, dva pa omogočata uporabo v obliki kleptalnega sogovornika.[20]

Področja umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo vsaj štiri področja:

  1. vizualna inteligenca (prepoznavanje oblik, obrazov, prstnih odtisov ...)
  2. govorna inteligenca (prepoznavanje govora, sinteza govora ...)
  3. manipulativna inteligenca (nadzor gibanja robotske roke, nadzor nožnih mehanizmov ...)
  4. racionalna inteligenca (ekspertni sistemi, zbirke podatkov ...)

Nekatera podpodročja UI

[uredi | uredi kodo]

Cilji umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]
  • Razumeti principe inteligence - da bi bolje razumeli človeka
  • Inteligentno obnašanje računalnikov - da bi povečali uporabnost računalnikov
  • Racionalnost novih sistemov UI, da bi lahko sami razložili kako so prišli do odgovora, ter izpostavili njihove prednosti in slabosti (npr. pristranost). Potrebne bodo nove tehnike učenja naprav, s katerimi bodo lahko naprave svoje odločitve utemeljile z neko uporabno razlago za končnega uporabnika.

Tehnike umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]

V grobem se delijo:

  1. Optimizacija (hevristika, evolucijski algoritmi)
  2. Logično sklepanje (dokazovanje, dedukcija)
  3. Aproksimacija (v kopici podatkov poiskati splošna pravila)

Uporaba umetne inteligence

[uredi | uredi kodo]

Naštejmo le nekaj najbolj znanih primerov:

  1. Program »Chinook« svetovni prvak v dami.
  2. Razni internetni iskalniki.(Google, Yahoo, Najdi.si,...)
  3. Šahovski program »Deep blue«, ki je leta 1997 premagal Garija Kasparova.
  4. Strojno prevajanje naravnih jezikov, na primer GOOGLE Translate.
  5. Prepoznavanje pisave, govora, prstnih odtisov, obrazov, glasu ...
  6. Napovedovanje vremena, dobička, prodaje ...
  7. Videoigre. Igra se izboljšuje med igranjem.
  8. Umetna inteligenca na trgu dela

Tveganja in nevarnosti

[uredi | uredi kodo]

Eksistencialno tveganje

[uredi | uredi kodo]

Varnost na področju UI je vse bolj pereč problem, ki se kaže na številnih ravneh človekovega delovanja. Skupina vodilnih strokovnjakov s področja UI je na spletni strani Center for AI Safety objavila poziv k ublaževanju posledic UI z naslovom: "Ublaževanje tveganja izumrtja zaradi umetne inteligence bi moralo biti svetovna prednostna naloga, skupaj z drugimi tveganji družbenega obsega, kot so pandemije in jedrska vojna." V izjavi opozarjajo na številne nevarnosti UI:

  • Oborožitev (Weaponization) – umetno inteligenco bi lahko uporabili kot orožje. Kot primer navajajo orodja za odkrivanje zdravil in kemičnih substanc, ki bi jih lahko uporabili za izdelavo kemičnega orožja.
  • Dezinformacije – orodja umetne inteligence na področju medijev, znanosti in umetnosti bi lahko destabilizirale družbo in "spodkopale kolektivno odločanje".
  • Nadzor in manipulacija – orodja umetne inteligence bi lahko dosegla vse večjo koncentriracijo moči, kar bi omogočilo ustvarjanje bolj avtoritarnih režimov.
  • Oslabitev prebivalstva (Enfeeblement) – orodja umetne inteligence bi s svojo učinkovitostjo in vseobsegajočo prisotnostjo povzročilo pasiviziranje in odvisnost ljudi.[21]

V znanstvenem članku "An Overview of Catastrophic AI Risks" avtorji izpostavljajo številne oblike tveganj povezanih z UI.

  • Zlonamerna uporaba - zmogljivi sistemi UI bi lahko bili uporabljeni za povzročanje obsežne škode ali družbene katastrofe kot so pandemije. UI bi lahko bila zlorabiljena za namene propagande, cenzure in nadzora, ali pa bi jo sprostili, da samostojno sledi škodljivim ciljem.
  • Tekmovanje v razvoju - konkurenca med podjetji bi lahko prisilila korporacije ali države, da prenagljeno razvijajo UI in tem sistemom prepustijo nadzor. Konflikti bi se lahko spiralno izrodili na področju avtonomnega orožja in kibernetskega bojevanja, ki ga omogoča UI. Korporacije bodo imele spodbude za avtomatizacijo človeškega dela, kar bi lahko privedlo do množične brezposelnosti in odvisnosti od sistemov UI.
  • Organizacijska tveganja - obstaja nevarnost, da bodo organizacije, ki razvijajo napredno UI, povzročile katastrofalne nezgode, še posebej, če bodo prednost dale dobičku pred varnostjo. Sistemi UI bi lahko bili ukradeni in zlorabljeni s strani zlonamernih akterjev. Obstaja trend nezadostnega ali neustreznega vlaganja v raziskave varnosti.
  • Izrojene UI - z naraščajočimi sposobnostmi UI obstaja nevarnost izgube nadzora nad njimi. Sistemi UI bi lahko optimizirali napačne cilje, odstopili od prvotnega namena, pričeli z zagotavljanjem več moči in avtonomnosti zase. Pri tem bi se lahko aktivno upirali izklopu in v ta namen uporabljali metode kot so laži, zavajanje in izsiljevanje.[22]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Kastrin, Andrej (9. marec 2022). »Umetna inteligenca ali umetna inteligentnost: kje smo in kam gremo«. University of Maribor Press. str. 21–32. doi:10.18690/um.feri.7.2022.3. ISBN 978-961-286-575-7. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  2. Blatnik et al.: Uporaba tvorbene umetne inteligentnosti za pripravo znanstvenih objav na področju biomedicine. Infor Med Slov 2024; 29(1): 28-38.
  3. »Gigafida - Rezultati iskanja«. www.gigafida.net. Pridobljeno 9. avgusta 2019.[mrtva povezava]
  4. Andreas Kaplan (2022) Artificial Intelligence, Business and Civilization - Our Fate Made in Machines, Routledge
  5. 1 2 Kaplan Andreas; Michael Haenlein (2018) Siri, Siri v moji roki, kdo je najbolj pristen v deželi? O interpretacijah, ilustracijah in implikacijah umetne inteligence, poslovni horizonti, 62 (1)
  6. Russell & Norvig 2009, str. 2.
  7. Maloof, Mark. »Artificial Intelligence: An Introduction, p. 37« (PDF). georgetown.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. avgusta 2018.
  8. Schank, Roger C. (1991). »Where's the AI«. AI magazine. Zv. 12, št. 4. str. 38.
  9. Russell & Norvig 2009.
  10. »AlphaGo – Google DeepMind«. Arhivirano iz spletišča dne 10. marca 2016.
  11. Pamela McCorduck (2004, str.   424) piše o "grobem razbijanju UI v podpoljih - vizija, naravni jezik, teorija odločanja, genetski algoritmi, robotika  ... in ti z lastnim podpodpoljem - ki bi komaj kaj imeli kaj povedati drug drugemu. "
  12. Glej Dartmouthov predlog.
  13. To je osrednja ideja strojev Pamele McCorduck, ki razmišljajo. Piše: "Všeč mi je, da umetno inteligenco mislim kot znanstveno apoteozo častitljive kulturne tradicije." ( McCorduck 2004, str.   34) "Umetna inteligenca v takšni ali drugačni obliki je zamisel, ki je prežemala zahodno intelektualno zgodovino, sanje, ki jo je nujno treba uresničiti." ( McCorduck 2004, str.   xviii) "Naša zgodovina je polna poskusov, da bi umetne inteligence naredili umetne inteligence, da bi reproducirali tisto, kar je bistveno za nas - mimo običajnih sredstev. Nazaj in nazaj med mitom in resničnostjo, našo domišljijo oskrbovali smo, kaj naše delavnice niso mogle, dolgo časa smo se ukvarjali s to čudno obliko samoreprodukcije. " ( McCorduck 2004, str.   3) Sledi željo nazaj k svojim helenističnim koreninam in jo imenuje za željo, da bi "oblikovali bogove". ( McCorduck 2004, str.   340–400)
  14. »Stephen Hawking believes AI could be mankind's last accomplishment«. BetaNews. 21. oktober 2016. Arhivirano iz spletišča dne 28. avgusta 2017.
  15. Ford, Martin; Colvin, Geoff (6. september 2015). »Will robots create more jobs than they destroy?«. The Guardian. Pridobljeno 13. januarja 2018.
  16. Peterman, Mitja M. (31. julij 1971). »Pred kongresom IFIP:Ameriški prispevek Ljubljani«. Delo.
  17. Bratko, Ivan (1989). Prolog in umetna inteligenca. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. COBISS 13944832.
  18. Grobelnik, Dunja; Mladenić, Marko. »Text-Garden - Text-Mining Software Tools«. IJS. Pridobljeno 11. aprila 2026.
  19. »Jezikovni model Gams«. Pridobljeno 11. aprila 2026.
  20. Huš, Matej (29. oktober 2024). »Domača pamet«. Monitor. Pridobljeno 11. aprila 2026.
  21. »Mitigating the risk of extinction from AI should be a global priority alongside other societal-scale risks such as pandemics and nuclear war« [Blažitev tveganj izumrtja zaradi umetne inteligence bi morala biti globalna prioriteta, skupaj z družbenimi tveganji kot so pandemije ali jedrska vojna]. safe.ai/. Center for AI Safety. Pridobljeno 29. januarja 2026.
  22. »An Overview of Catastrophic AI Risks« [Pregled katastrofičnih tveganj na področju umetne inteligence]. safe.ai/. Center for AI Safety. Pridobljeno 29. januarja 2026.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Splošno

[uredi | uredi kodo]

Organizacije, povezane z UI

[uredi | uredi kodo]